Lani v Srbiji so se Moldavci opogumili in prevzeli Balkansko prvenstvo v amaterski radiogoniometriji oz. po domače lov na lisico. Tako smo letos 20. junija opotovali z dvema kombijema proti kraju Ivancea. Kljub začetnim zapletom, smo uspešno prispeli v hotel, ki je na robu velikega kompleksa gozda. Ne morem reči, da je je bil slab. Bil je precej povprečen za naše razmere, za Moldavske pa precej dober. Ni čudno, saj je tam učni center Moldavskega telekoma. Kljub temu, da smo bili malo pozni, smo prišli med prvimi. Tako je tekma sprinta, bila časovno zamaknjena. Po 18 urni vožnji nismo imeli nič proti :-). Kar se tiče prehrane, je meni bila odlična. Precej podobna naši domači, čeprav so nekateri okusi malo drugačni. Naslednji dan smo UKV klasiko, ki je potekala v gozdu čez polje. V Moldaviji je zemlja precej obdelana. Precej je njiv, nekaj travnikov, ter veliko vinogradov in sadovnjakov.
Še enkrat se mi je pokazalo, da je UKV kljub težavnosti moja disciplina, saj sem zasedel 2. mesto, kar je doslej največja uvrstitev tekmovalcev iz našega kluba na večjih tekmovanjih. Pa čeprav bi čas moral biti še malo boljši, je to zadovoljiva uvrstitev.
Po tekmovanju smo se odpeljali do samostana v starem Orheju. Je kar zanimiv, ker je na takem “polotoku”, kjer se prostoru skopani tudi v zemljo.
Naslednji dan smo imeli KV klasiko. Tako smo tudi tukaj kot reprezentanca dosegli lepe rezultate.
Sama organizacija tekmovanja ni bila na ne vem kaj vrhunski ravni, je pa bila solidna. Tekmovanje je vodil romun Tsenkov, tako so domačini poskrbeli bolj ko ne za nastanitev in terene. Pri rezultatih je bilo malo zmede, ampak smo “preživeli”.
Po končanem tekmovanju smo se odpravili v glavno mesto Kišinjev, saj je pot precej dolga. Spali smo v hotelu Kišinjev, ki je precej starinski, in po samem standardu kar precej “nižje” od prejšnje nastanitve ampak zadovoljivo dober. Zvečer smo si ogledali del mesta, ki je veliko za skoraj dve Ljubljani. Šli smo tudi na večerjo. Pice so bile precej suhe. Naslednje jutro smo vstali ob 6h se spakirali si na hitro ogledali tržnico, pozajtrkovali in se odpeljali proti kleti z največjim vinskim arhivom Miesti Mici. To je velika klet, v katero se zapelješ kar z avtom. Nastala je zaradi kopanja gradbenega materiala za glavno mesto Moldavije. Sama predstavitev je bila kar zanimiva, zabavna. Tako da nam ni bilo žal, da smo si vzeli teh nekaj ur in jo obiskali.
Nato smo se odpravili proti domu, kamor smo Prleki prispeli v zgodnjih jutranjih urah. Primorci pa par ur kasneje. Moram reči, da so v Moldaviji precej slabe ceste. Lahko bi rekli tudi “asfaltni makadami” , kakor tudi precej dobre, kot jih poznamo pri nas. Vendar je povprečje precej slabše, saj so nekateri med vožnjo zadeli tudi strop kombija.
Pri rezultatih moram omeniti Matjaža Štoklja, ter Uroša Tozan in Janija Bratoža, ki so dosegli odlične rezultate.
Rezultati : http://arg.hamradio.si/2019/14bardf/14BARDFidx.htm
Slike : http://zdrej.eu/HAM/BARDFMoldavija-2019
Andrej Žnidarič